Mirko Juteršek

 Jutrsek Slikarka Blanka Sajnkar, rojena Pisnik 11.novembra 1963 v Vuzenici se umetnosti, se pravi slikanju, ljubiteljsko posveča že od otroških let dalje. Ob spoznanju njenega talenta ji je prve napotke iz risanja in slikanja že v osnovni šoli nudil pri likovnem pouku akademski slikar Marjan Remec. Kot je slikarka zapisala ob eni svojih slikarskih razstav, jo je med drugim uvajal v slikanje tihožitij. Nekaj dodatnih risarskih veščin ji je dala Srednja gradbena šola ter nadaljevanje študija na Višji gradbeni šoli. Toda ne tihožitja ne upodabljanje arhitekture ali pogledov na urbanizirano krajino niso postali predmet njenega slikarstva. Slikarko zanima predvsem človek. V smislu pravega profesionalizma razstavlja slikarka Blanka Sajnkar na svojih predstavitvah vedno pretežno nova dela. Bistveni napori slikarke, da čim bolj, času ustrezno izrazi svoje videnje sveta, pa temeljijo na vključevanju človeka v slikarsko doživete kompozicije s simbolično vsebino. V središču slikarskega zapisa je vedno človek in to v izmišljeni tipizirani podobi. Vsebina je večinoma prijetno razmišljujoče razpoloženjska, lahko sentimentalna in tudi, ko je socialna, ni obtožujoča. V komplicirano, iz raznih drobljenih detajlov sestavljenih, povsem osebno domišljenih vsebinah, simboliko v slikah, pogosto nadomešča občutje nestvarnosti, nadnaravnega. Takšne, večinoma ekspresivno s svetlobo razgibane fantazijske kompozicije, slikarkino sanjarjenje, so dela, ki so najbolj odmaknjena stvarnosti. Kot je že bilo napisano, pa je slikarki najpomembnejši človek in vse kar je neposredno povezano z njim ter njegovim in seveda slikarkinim dojemanjem ali razlaganjem sveta. Discipliniranost, smisel za detajle ter gorečnost s katero se Blanka Sajnkar predaja zahtevni, a prav zato prepričljivi vsebini, nadgrajuje njeno na izkušnjah in znanju pogojeno slikarstvo, kot temeljnih pogojih pri uresničevanju tako osebno obarvane slikarske vizije. Dr. Mirko Juteršek